RTFB!
13 Apr
Dobil na mail naslednje. Zanimivo ni kaj!
Pasja država popusti pri trinajstem bratu
Bili so grozni ?asi, ko so desetega brata nagnali od doma. O tem govore le še pravljice, današnja resni?nost pa je pokazala, da so bili pravlji?ni ?asi v?asih. Danes je namre? še veliko slabše.
Ko izpolnjujemo dohodninsko napoved, se verjetno niti ne zavedamo, da smo se sprijaznili s tako nizko ceno za svoje otroke, da se je ne da primerjati niti s cenami za pse in ma?ke. Tako državi nemo potrjujemo njen sramotni cenik, ki ga je izoblikovala in s katerim se sem in tja celo hvali. Oglejmo si preprosto primerjavo.
Oskrbni dan za ma?ko v zavetiš?u za zavržene živali v Dramljah stane 797 tolarjev, oskrbni dan za psa na istem mestu pa 2415 tolarjev. Država je tak cenik potrdila, ptujska ob?ina na primer (in še marsikatera druga) pa po njem pla?uje (z denarjem pla?evalcev dohodnine, seveda). In kakšno ceno za oskrbni dan našega otroka nam v dohodninski tarifi priznava država? Za prvega otroka nam zniža dav?no osnovo za 474.900 tolarjev. V povpre?ju bi na to osnovo pla?ali najverjetneje 38 odstotkov dohodnine. To pomeni, da nam je za prvega otroka pustila (= priznala ceno) 180.462 tolarjev. Za vse dneve oskrbe v letu torej 494 tolarjev na dan. Prvi otrok torej ni vreden niti toliko kot zavržena ma?ka v zavetiš?u; s cuckom, najdenim na cesti, pa naj se sploh ne primerja! Država uradno trdi, da naš prvi otrok potrebuje za hrano, obleko, u?benike, igra?e, topel dom in rjuho na postelji manj, kot je treba odšteti za ma?je brikete in ma?jo košaro – zavetiš?e pred vetrom. Lep izra?un, ni kaj!
Tako po lestvici dohodninskih olajšav navzgor pridemo do dokazov, da primer s prvim otrokom ni naklju?en, temve? do zadnje podrobnosti usklajen z dav?no politiko. Tudi za drugega in tretjega otroka nam država ne prizna oskrbnega dne, ki bi dosegal ceno oskrbnega dne za ma?ko. Za tretjega nam puš?a 716 tolarjev na dan. Šele našemu ?etrtemu otroku uspe prebiti magi?no dnevno ceno za ma?ko, 797 tolarjev, in se povzpne še više, na 896 tolarjev! Torej so od petih otrok kar štirje manj »vredni« od ma?ke, zadnji pa jo za malenkost preseže. Da ne omenjamo pasjih 2415 tolarjev na dan!
Pravlji?ni deseti brat, ki je kot zapuš?en pes moral po svetu, je bil s psom izena?en. Danes ni: za oskrbni dan desetega brata priznava država le 1970 tolarjev, kar je 445 tolarjev manj kot za psa! Tudi dvanajsti brat je cenejši. Šele ob trinajstem otroku v isti družini se država predrami v velikanski skrbi do izumirajo?ega naroda, tako da nam prav oskrbni dan trinajstega dvigne nad pasjega s priznanim dav?nim cenikom, to je kar 2507,5 tolarja.
Ej, sre?než trinajsti, tebi je v tej državi postlano bolje kot potepuškemu psu! Vsem tvojim dvanajstim bratom in sestram pred teboj pa tega država ne privoš?i. Kot trinajsti si se le povzpel nad pasje dostojanstvo in stroške. Edina težava je, da te v tej državi komajda še kje najdemo. ?e te sploh!
Svašta pi?ka rodi samo para ne?e 8).
iNobl: 7% [?]
Tagi:13 Apr
Pred nekaj dnevi sem našel na netu zlo hud framework ki se skriva pod imenom Qcodo. WTF je framework? (se najde kak debl
ki neve kaj je to).
Framework je sklop knjižni? ki nam pomagajo pri izdelavi aplikacije. Veliko hitreje naredimo neko aplikacijo kot pa ?e jo pišemo na suho. Npr. framework ima že knjižnice za komuniciranje z bazo, izdelava vnosnih form, ipd. ?e ni jasno potem KLIK
Qcodo nam zgenerira vse filete glede na strukturo baze. Bom pokazal (slike) in opisal kako se da z qcodo-m narediti simple zadevoco za vnos novi?k.
Za inštalacijo qcoda si preberite readme. Ni težko! Nastavi se samo poti in pa uname pa pass za bazo.
Gremo z browserjem na lokacijo kjer ima qcodo nastavljeno za PAGE_ROOT. V tej fazi se nam bo prikazala stran kjer nam bo napisalo da framework deluje in pa nekaj informacij in nastavitev ki jih ima qcodo. ?e qcodo nebo zadovoln z vsemi nastavitvami vam bo to zelo lepo povedal, namre? ima zelo zelo dober error reporting sistem. Pa gremo. Odprete phpMyAdmin ali pa MySQL Administrator al pa kej druzga ?e je pr rok (macolo?
). Se konektas na bazo kero bo uporablu qcodo. Nardiš tabelo news in v tabeli polja news_id, title, content. Ko narediš tabelo greš v browser in greš na link codegen ki ti ga je prej qcodo podal.
Po pravilih bi moglo vse delat. Qcodo je zgeneriral zadeve in gremo lahko nazaj in kliknemo na link form_drafts. Evo Novice nam delujejo. Klikneš na List all in dobiš prazno tabelo
Pod tabelo maš link create a new News. S klikom na link se nam prikaže forma za vnos. Jo nafilamo in kliknemo Sejv ;). Evo in prva novica je že dodana. Imamo paging in pa tudi sorting po vseh columnih. ?e želimo da naprimer polje title ali pa content nista obvezna samo v bazi na željenem polju nastavimo not_null na false in ?ao pepo ![]()
To naj bi bilo to v grobem. Za to zadevo sem porabil 5 min. Sicer je ?ista osnova pa vendar.
Ps: qcodo DOCUMENT_ROOT mora imet nujno privilegije za pisanje (chown -R www ime_direktorija) < --- odvisno od sistema! To velja samo za takrat ko delate na projektu in to nevelja za takrat ko je zadeva na produkcijski mašini!!!!!
{gallery}pictures/qcodo{/gallery}
?e bo zanimanje, drugi? napišem še kaj ve? o tem in pokažem kakšen malo bolj konkreten primer.
Link do Qcodo frameworka: Qcodo
lp
iNobl: 14% [?]
Tagi:13 Apr
Evo spet neki novga od strica gugla. Google Calander je še ena zelo mega zadeva ki nam jo brezpla?no ponuja google. V koledar lahko dodajamo nove dogodke ki jih lahko prenašamo (drag’N'drop) na druge ure ali dneve. Dogodek lahko tudi poljubno razpotegnemo po koledarju.
Koledar lahko pregleduješ v naslednjih oblikah: denvno, tedensko, mese?no in naslednje 4 dni. Omogo?eno je tudi obveš?anje na dogodek ki vas ?aka v prihodnosti. V nastavitvah si lahko nastaviš kolko ?asa pred dogodkom te gugl obvesti. Obvesti te lahko v ve? razli?nih primerih, sporo?ilo dobite lahko na mail, SMS (žal to ni mogo?e pri nas
) Za ve? si poglej slike, ker se mi neda pisat v detajle.
V google calander lahko tudi importate podatke iz drugih aplikacij ki uporablajo koledar (Microsoft Outlook, Yahoo! Calendar, Apple iCal, ipd.).
Za uporabo koledarja rabiš guglov account. KLIK
Pa še nekaj skrin šutov ![]()
{gallery}pictures/googcal{/gallery}
Z bogcom ![]()
iNobl: 7% [?]
Tagi:9 Apr
Ker pof0kan dolgcajt ne. V postli lezim, gledam Tv, poslusam mjuzik, gonim MSN, tuhtam kaj bi delal in ne pride mi nic nic nic na pamet
Se dobr da je jutri ponedeljek da se bo vsaj malo zacelo dogajat ![]()
Od samega dolgcasa sem prilepil par slikic mojih pesotov. Shrek (Bernardinec) in Red (Rottweiler). Carja sta, nimas kej
{gallery}pictures/dolgcajt{/gallery}
iNobl: 8% [?]
Tagi:8 Feb
Ve?krat pride potreba po nadgradnji sistema in seveda ?e imamo na mašini ki jo bomo nadgradili veliko uporabnikov ki se neprestano prijavljajo in odjavljajo in delajo raznovrstne zadeve, rabimo imeti ta ?as onemogo?eno logiranje v sistem zato da imamo preporosto mir.
Linux omogo?a “single user mode” delovanje, kar pomeni da se lahko v sistem prijavijo samo Administratorji. V “single user mode” na?in lahko pridete na ve? na?inov. Eden je da izvršite ukaz
ki vas bo takoj dal v “single user mode” vendar bodo tudi po hitrem postopku vsi uporabniki ki se trenutno nahajajo v sistemu zaklenjeni.
init 1
?e ukazu nepodate parametra -h ali -r (shutdown ali reboot), vas bo ukaz dal v “single user mode” vendar bo pred tem poslal vsem prijavljenim uporabnikom sporo?ilo in pa jim omogo?il nekaj ?asa da se bodo lahko uporabniki odjavili iz sistema in pa tudi zaustavili vse teko?e procese, ki so potrebni tega.
Tretja možnost je da prepovete kakoršnokoli prijavo v sistem razen vas (Administratorja). Ko se prijavite v sistem izvedite naslednji ukaz kot uporabnik root: ‘touch /etc/nologin’. Ko izvedete ta ukaz se nebo moral prijaviti nih?e. Ko izvedete ta ukaz so tudi že vsi procesi ki se samodejno zaženejo vendar nebo noben proces sprejemal prijav. POZOR! File /etc/nologin se ob vsakem reboot-u izbriše tako da se nemorate sami sebe zakleniti v sistem ![]()
?e obstaja /etc/nologin.txt in je v njem napisano kakoršnokoli besedilo ga bodo vsi uporabniki ki se bodo v ?asu nadgradnje oz. ?e bo obstajal file /etc/nologin prejeli sporo?ilo ki je podano v nologin.txt
Obstaja tudi nekaj ostalih možnosti. V /etc/hosts.allow oz. /etc/hosts.deny navedemo ip-je kdo se lahko oz. se nemora povezati na sistem.
iNobl: 12% [?]
Tagi: